Še pred letom 92' je moja prababica Omama začela z merjenjem moje velikosti. Kot deklici se mi je to zdelo izredno pomembno, saj sem bila vedno najmanjša med vrstniki, kar je skozi leta prineslo tudi kar nekaj posmehovanj s strani sošolcev. Prav zaradi tega sem komaj čakala ponovno merjenje na 'štoku' vrat dnevne sobe v Gradacu, kjer sem z Omamo, babico in dedijem preživljala poletja. Letos pa so se starši odločili, da bodo vsa vrata hiše pobarvali in s tem osvežili celoten prostor. Kljub pregovarjanju in solzam naj ostanejo, so moje mere prebarvane, vrata pa čista, bela in prazna. Ostale so le fotografije.
škoda :(
OdgovoriIzbriši